Arhitektura: Ofis arhitekti
Fotografija: Miran Kambič
Čudovito sotesko Vintgar, ki leži na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, je izoblikovala reka Radovna. Je naš največji naravni spomenik in za Postojnsko jamo druga najbolj oblegana naravna znamenitost. Na pot skoznjo, ki so jo odprli že pred 130 leti, se vsako leto poda okoli 300.000 obiskovalcev. Doslej jih je ob vstopu kot prodajalna vstopnic pričakala brunarica iz 80. let, vendar po štirih desetletjih vstopni objekt ni več zadostoval zaradi močno povečanega obiska in spremenjenih potreb, prav tako ni izpolnjeval pričakovanj obiskovalcev, funkcionalno je bil zastarel, zato je napočil čas za osvežitev.
Tako smo v sodelovanju z birojem Ofis postavili nov vstopni objekt iz povsem ekoloških materialov, saj smo objekt postavili v nadvse občutljivem okolju, tretjem varstvenem območju TNP. Namerno smo se ognili tudi barvam in lakom. Mizarski mojstri so prav na primeru tega vstopnega objekta preučili stare metode zaščite lesa z žganjem in borovo smolo. Tako fasada kot skodle so iz žganega lesa, ki je razogljičen, premazan pa je z naravno borovo smolo, ki ima visoke vodoodbojne lastnosti.
Pri zunanjih stenah smo uporabili tradicionalno tehnologijo mozničene lesene plošče (iQwood) brez uporabe lepila, torej smrekov les z bukovimi mozniki, prejšnjo kovinsko streho pa smo zamenjali s skodlami. Uporabili smo le les slovenskega porekla. Kot kontrast temni fasadi smo v interier skušali vnesti toplino z macesnom, prav tako slovenskega izvora, ki je zaščiten le z oljem in je tako v naravnem tonu. Da bi z gradbenimi deli kar najmanj posegali v naravo, smo vse predhodno izdelali in pripravili v delavnici in tako prenovo na lokaciji izvedli v le treh dneh.
Več o objektu je v časopisu Delo zapisala novinarka Saša Bojc: Še vedno brunarica, a zmore slediti sodobnemu turistu (delo.si)